Varno delo v laboratoriju

V spodnji tabeli so prikazane nekatere vrste strupenih učinkov, ki jih lahko povzročijo kemikalije.
Tabela vključuje: strupene kemikalije (npr. ali je rakotvorna, strupena, povzroča alergične reakcije itd.); različno časovno delovanje na del telesa, da se bolezen razvije; vrsto učinka kemičnih vzrokov in nekatere primere kemikalij, ki povzročajo te učinke.
Vrste strupenih učinkov kemikalij

Strupeni učinki	Prizadeti del telesa	Časovni razpon do pojava	Učinek	Snov
Dražilni ali jedki	Ponavadi oči, pljuča in koža	Nekaj minut do nekaj dni	Vnetje, opekline in mehurji na izpostavljenih delih telesa. Pogosto se zaceli po akutni izpostavljenosti. Kronična izpostavljenost lahko povzroči trajne poškodbe.	Amonijak, žveplova kislina, klor, dušikov oksid, fosgen, natrijev hidroksid ipd.
Fibrogeni	Ponavadi pljuča	Leta	Postopno kumulativna izguba pljučne funkcije vodi do invalidnosti in smrti pri kronični izpostavljenosti.	Boksitni prah, azbest, prah sladkornega trsa, azbest, prosti kremen ipd.
Alergijski	Vsak organ, vendar večinoma pljuča in koža	Dnevi do leta	Lahko povzroči kronične pljučne bolezni, podobne astmi, in trajno invalidnost. Na koži lahko povzroči dermatitis.	Toluen, di-izocianat (TDI), amini, krom, nikelj, kobalt, biogeni prah, utrjevalci za epoksidne smole ipd.
Dermatitis	Koža	Dnevi do leta	Vnetje in luščenje kože, kožni izpuščaji. Kronične izpostavljenosti dražilom, alergijskim snovem, topilom ali detergentom	Močne kisline in baze, detergenti, ogljikov tetraklorid, trikloretilen ipd.
Rakotvorni	Vsi organi, pogosto koža, pljuča, mehur	10–40 let	Rak na prizadetih organih in tkivih, prezgodnja smrt	2-naftilamin, vinilklorid, kloroform, nekateri katrani in olja, benzidin, benzen, azbest, nekatere težke kovine ipd.
Strupeni	Vsi organi, vendar pogosto jetra, možgani, ledvice	Nekaj minut do več let	Smrt celic v ključnem organu in s tem povezana nezmožnost organa za opravljanje pomembnih bioloških funkcij. Lahko je vzrok smrti.	Ogljikov tetraklorid, metanol, živo srebro, arzen, svinec, antimon, kadmij, ogljikov monoksid, vodikov cianid ipd.
Zadušitve	Pljuča	Nekaj minut	Kemični dušljivci se vežejo z beljakovinami, ki prenašajo kisik. Zastrupitev povzročijo že zelo majhne koncentracije strupov (0,5 vol. %).	Acetilen, ogljikov monoksid, cianovodikova kislina, žveplovodik ipd.

Splošna načela pri delu z nevarnimi snovmi v laboratoriju

V laboratoriju vedno nosite zaščitno varovalno opremo.
Pri delu s kemikalijami je treba zaščitna očala vedno nositi tako, da je onemogočeno brizganje v oči.
Nikoli ne uporabljajte kemikalij, ki niso jasno označene in če niste popolnoma prepričani, da je v embalaži prava snov.
Oznake za kemikalije preberite pazljivo in se prepričajte, da ste izbrali pravo.
Ne združujte snovi, če to ni bilo izrecno naročeno.
Pipetiranje kemikalij z usti je prepovedano.
Pri delu s kemikalijami se izogibajte stiku s kožo in očmi.
Kislino vedno dodajajte počasi v vodo, nikoli ne dodajate vode v kislino.
Razbiti živosrebrni termometer dajte zelo pazljivo v ustrezno embalažo za odpadne kemikalije.
Pred uporabo odprtega ognja (gorilnika) preverite, ali so v bližini vnetljive snovi.
Kemikalij ne postavljajte preblizu roba delovne površine ali police.
Kemikalij ne shranjujte v bližini virov toplote (radiatorji, sonce ali drugi viri). Če so vnetljive, bi lahko izbruhnil požar.
Kemikalij ne shranjujte v embalaži, namenjeni za shranjevanje živil.
Hrane in pijače ne shranjujte v laboratorijskih hladilnikih.
Uporabljajte ustrezne rokavice, ki so odporne na nevarne snovi.
V laboratoriju so prepovedani kajenje, pitje in uživanje hrane.