Več o tej temi preberite v priročniku Opisi delovnih mest in akt o sistemizaciji po novem
Začasno prerazporejanje delovnega časa v praksi pomeni na primer, da se delavcem, ki imajo običajno delovni čas razporejen na 5 dni v tednu po 8 ur, ta prerazporedi tako, da traja 5 dni v tednu po 10 ur ali podobno. Kot pove že ime, je takšna prerazporeditev delovnega časa lahko le začasne narave (do dokončanja del na določenem gradbišču, za določeno obdobje ipd.).
Neenakomerna razporeditev delovnega časa ima lahko več oblik. V praksi to lahko pomeni opravljanje dela v izmenah po 12 ur, saj je v tem primeru polni delovni čas (40 ur) razdeljen na manj kot 4 dni v tednu. Neenakomerno razporejanje delovnega časa pomeni tudi delo po tako imenovanem razporedu dela, ko se ta piše sproti, lahko mesečno ali tedensko vnaprej. Takšen način razporejanja dela je običajen za tiste organizacije in dela, ko je potrebna 24-urna prisotnost določenega števila delavcev, dela pa ni mogoče organizirati drugače, na primer z izmenskim delom.