Energetski pregled stavbe

Obseg energetskega pregleda je odvisen od kompleksnosti stavbe, od rabe energije in stroška zanjo ter od pričakovanih energetskih prihrankov. Poglobljenost energetskega pregleda je predmet dogovora med naročnikom in izvajalcem študije ter namena pregleda.

Če je energetski pregled podlaga za pridobitev subvencijskih sredstev za energijsko prenovo stavbe (npr. sredstev kohezijskega ali strukturnih skladov), je še posebej pomembno, da so pričakovani prihranki energije računsko utemeljeni in realno določeni.

Pri analizi organiziranosti upravljanja energije v stavbi se je posebej pomembno osredotočiti na:

• organiziranost in interes udeleženih v upravljanju energije (razmerja med naročnikom energetskega pregleda, lastnikom stavbe, uporabnikom, najemnikom, upravnikom stavbe),
• motivacijo vseh akterjev in ozaveščanje o URE,
• delovanje sistema informiranja o rabi energije in doseženi ravni energetske učinkovitosti (kdo in kako nadzira rabo energije),
• promocijo tematike URE v širši sredini (pri vseh udeleženih dejavnikih odločanja),
• potek odločanja o investicijah v URE,
• shemo denarnih tokov (prihranki, investicije, obratovalni stroški),
• energetsko politiko občine na obravnavanem področju,
• možne vire financiranja energijske prenove stavbe.

Rezultat energetskega pregleda

Rezultat energetskega pregleda je spisek priporočenih ukrepov, ovrednotenih po energetski učinkovitosti. Izkaže se namreč, da je mogoče nekatere ukrepe izvesti ob minimalnih stroških, nekateri ukrepi pa zahtevajo glede na varčevalni potencial bistveno večjo investicijo in imajo zato daljšo odplačilno dobo.

Energetski pregled opozarja na kritična mesta v zgradbi, kjer so energijske izgube največje, kar je pogosto povezano tudi z neugodnimi bivalnimi razmerami (npr.: pregrevanje ali podhlajevanje prostorov, hladne stene, toplotni mostovi, prepih, vlaga in plesen).

Energetski pregled mora govoriti tudi o pravilnem vrstnem redu predlaganih ukrepov, tako da z optimalno vloženimi sredstvi dosežemo največje možne energijske prihranke in hkrati izboljšamo bivalne razmere. V praksi se namreč pogosto srečujemo z neprimernim vrstnim redom izvajanja ukrepov. Primer: obnovi kotlovnice in ogrevalnega sistema čez leto sledita zamenjava oken in toplotna izolacija zunanjih sten. Praktično nov ogrevalni sistem je v tem primeru predimenzioniran in ne deluje učinkovito. Če pri vgradnji termostatskih ventilov ni poskrbljeno za predhodno hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema in ustrezno centralno regulacijo, bodo energijski prihranki manjši od pričakovanih, prav tako ne moremo z gotovostjo pričakovati izboljšanja toplotnega ugodja.

Tabela 2: Primer tabele priporočenih ukrepov v energetskem pregledu