Korpa

+381 11 329 29 63 | prodaja@forum-media.rs | O nama

Poslovna izdanja: 

Prijavite se na portal: 

Blog

Učinkovito ravnanje z odpadno embalažo

Ravnanje z odpadno embalažo predpisujejo Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže, Zakon o varstvu okolja in ostali predpisi.  Embalažo delimo glede na nastajanje na: Embalažo, ki je komunalni odpadek To je odpadna prodajna ali skupinska embalaža, ki nastaja kot ločeno zbrana frakcija v […]

Kakšen je postopek dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ?

Postopek dostopa do informacij javnega značaja je poseben upravni postopek. Tako izhaja iz 2. odstavka 15. člena ZDIJZ, ki določa, da se za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena s tem zakonom, subsidiarno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP).

Prosilec je v zahtevi dolžan opredeliti, katero informacijo zahteva in kako se želi seznaniti z njo (prepis, vpogled, fotokopija, elektronski zapis). Informacijo lahko zahteva s pisno, t.j., s formalno zahtevo ali z neformalno zahtevo (recimo ustno, osebno, po telefonu).Pravno varstvo (pravico do pritožbe) ima le prosilec, ki vloži pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja.

Statistika

Minimalna bruto plača za leto 2014 v RS je 789,15 evrov. Povprečna bruto plača za zadnje tri mesečno obdobje  1.534,55 evrov. Povprečna plača v RS za zadnje tri mesečno obdobje 2014 1.000,93 evrov.

Službena pot

Ali se lahko zaposlenemu, ki je na službenem potovanju, priznajo vse ure na službeni poti kot višek ur, ali obstaja kakšna druga pravna podlaga? Kako pa je z regresirano prehrano – ali delavcu v dnevu, ko dobi dnevnico, regres za prehrano pripada ali ne?
 
Delovni čas je sestavljen iz efektivnega delovnega časa in predpisanega odmora med delovnim časom (odmor za malico v trajanju 30 minut, če delavec dela 8 ur). V delovni čas se všteva tudi čas upravičenih odsotnosti z dela (prazniki, letni dopust itd.). Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden, lahko pa je krajši, kadar je to določeno z zakonom ali kolektivno pogodbo. Če delavec določenega dne opravlja delo nad polnim delovnim časom to pomeni, da je delavec dodatno delo opravljal kot nadurno delo ali pa kot delo v neenakomerno razporejenem oziroma začasno prerazporejenem delovnem času. Pri tem nastane pravica delavca do plačila nadurnega dela oziroma do koriščenja prostih ur, kadar se dodatno delo ne izplača kot nadurno delo. Pomembno je, da je delavec že vnaprej seznanjen o tem, ali se bo dodatno delo štelo kot nadurno delo ali pa kot delo v neenakomerno razporejenem oziroma začasno prerazporejenem delovnem času, kar mora biti tudi razvidno iz pisnih aktov (delodajalec delavcu na primer pisno odredi nadurno delo ali pa ga pisno seznani o začasni prerazporeditvi delovnega časa…). 

Sklenitev delovnega razmerja za določen čas in odpravnina

Sklenitev delovnega razmerja za določen čas pred 12. 04. 2013 in odpravnina

Vprašanje:

Delodajalec navaja, da je z delavcem sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas 1. 2. 2013 in da mu bo ta pogodba potekla 30. 6. 2014. 

Zanima jih, ali tudi za takega delavca velja, da mu mora delodajalec ob prenehanju take pogodbe (saj ni več potrebe po njegovem delu) izplačati odpravnino?

Kako izvajati poplačilo razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev?

Kdo so upravičenci za izplačilo?

Upravičenec za izplačilo je javni uslužbenec, ki je bil od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012 zaposlen ali je bil zaposlen kadarkoli v navedenem obdobju ne glede na to, v kakšnem statusu je ob uveljavitvi zakona. To so torej javni uslužbenci, ki so bili s 1. 10. 2010 upravičeni do izplačila tretje četrtine odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, ne glede na to, ali so pravico uveljavljali v sodnih postopkih ali ne.

Odpravnine

Obdavčitev odpravnine za določen čas

Odpravnine zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas se obračunajo v skladu z 79. členom ZDR-1. Od 1. 1. 2014 je sprememba obdavčitev teh odpravnin, ki niso več obdavčene s prispevki delodajalca (16,1 %), delojemalca (22,1 %) in akontacijo dohodnine. Obdavčitev so oproščene tiste odpravnine, ki ne presegajo treh povprečnih plač zaposlenih v Republiki Sloveniji. Za odpravnino se ne šteje odpravnina zaradi prenehanja vsake pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu ali pri osebah, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba.

Varno delo s kemikalijami

Z namenom olajšanja svetovne trgovine in hkratnega varovanja zdravja ljudi in okolja so v okviru Združenih narodov  razvijali usklajene kriterije za razvrščanje in označevanje nevarnih snovi in zmesi in rezultat tega pa je globalno usklajeni sistem za razvrščanje in označevanje kemikalij (Globally Harmonised System of Classification and Labelling of Chemicals, v nadaljnjem besedilu „GHS“).

Na osnovi sprejetega sistema so EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE sprejeli Uredbo  (ES) št. 1272/2008 z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi.

Povračilo potnih stroškov po selitvi delavca

Delavec se preseli v kraj, ki je bolj oddaljen od podjetja, kjer dela, kot pa kraj, kjer je prej živel. Kako je v tem primeru s povračilom stroškov za prevoz na delo in iz dela?

Računovodski in davčni obračun

Odbitek tujega davka ima določene omejitve, kot so:

 

  • je omejen, saj ga lahko upoštevamo le v letu, v katerem je bil dejansko plača,
  • ni dovoljen prenos v naslednja davčna obdobja, če je davčna osnova tekočega leta negativna,
  • znesek odbitka je v višini efektivne davčne stopnje, ki se izračuna glede na obdavčitev dohodka v Sloveniji (vsako leto je stopnja drugačna).